





Seloto Smilanci se naoga vo Radovisko-Berovskiot kraj,i e smesteno vo podnozjeto na planinata Plackovica.
Poznato e deka Smilanci se naselilo uste vo 1700 god.
Prikaznata za Smilanci pocnuva vaka:
Vo seloto Vladimirovo-Berovsko,{koe e vo blizina na Smilanci}
ziveel nekoj covek po ime Smiljan,toj imal stado ovci a kolibata bila na planinata,sedejki toj tamu zabelezal kako nekoj se doblizuva,koga lugeto nablizile toa bile nekoj turski Aga a so nego vodil nekoja devojka makedonka, tie sednale kaj Smiljan da se odmorat od dolgiot pat, koga Smiljan videl deka makedonka moma odi so agata toj pomoslil deka taa bila grabana i poturcena od agata, pa od gnev i omraza sakal da go utepa agata,vo toj moment Smiljan go palel ognot i dosol do ideja kako da go utepa agata, i mu rekol na agata, -jas ne mozam da go zapalam ognot, aj probaj ti, koga agata se navednal da go pali ognot Smiljan mu rekol ,,DUVAJ FAZLI BEG,, i togas Smiljan go udril agata po glava so BALCUK -{sekira} i go utepal agata na mesto, na toa devojkta rekla ,,AH IZEDE GO BRE KUCE,, na toa Smiljan rekol ,,JAS LE GO IZEDOH,, a so e so tebe so tee grabil, a devojkata rekla ,,ON NE MEE GRABIL, JAS DOBROVOLNO OJDEH SO NEGO,, na toa Smiljan se razgnevil uste tolku, zosto makedonka devojka da odi dobrovolno so turcin, i ja utepal i nea,posle ubivanjeto na niv dvajcata, Smiljan veke znael deka sega turcite ke go baraat nego za da mu se odmazdat, toj resil da bega i da se sokrie nekade kade nikoj ne ke moze da go najde.
Taka toj pocnal da odi po planinata i da bara zasolniste,posle dolg pat dosol do mestoto vikano ,,KALAMARCI,,koe se naoga kaj mostot, kaj Smilanska reka i Leva reka, tamu naidol na nekoj luge tie bile prvite smilancani, 3 familii koj tamu veke bile naseleni, i koga Smiljan dosol tamu ne mu se dopagalo mestopolozbata na kolibite zatoa sto nemalo voda blisko, i im rekol na selanite da se premestat od tamu i da se naselat na drugo mesto i taka toj gi odvel na mestoto vikano RAVNAKO, tamu mestoto bilo ubavo za selo, ama isto nemalo voda, i togas Smiljan slegol dole pokraj rekata,i mestoto mu se dopadnalo,zasto bilo pokraj reka,i mestoto bilo na pripek od sonceto, a isto taka mestoto bilo zakrieno i od dvete strani so planini, taka da i da gi trazat turcite, ne mozat lesno da go najdat seloto, taka Smiljan resil tamu da go tresira seloto i tamu da se naselat, i po negovo ime Smiljan, seloto go narekle Smilanci.
Taka Smiljan tamu ostanal da se krie od turcite, a po nego dosle uste mnogu drugi komiti koj, isto taka imale napraveno belja vo svoite sela i za da se skrijat od turcite ili od svoite soselani tie prebeguvale vo Smilanci, spored ova Smilanci bilo komitsko selo.
Lugeto sto se naseluvale vo Smilanci bile od okolnite malesevski sela i toa;
Vladimirovo, Bodinarci, Mitrasinci,Macevo,Papavnica,Istevnik,Rusinovo,
A familiite bile poznati kako:
Magdinci, Peltekovci, Valahci,Kortilci,Jurukovci,Prkovci,Dikovci,Kocirovci,Palakarci,
Zlatkovci,Kotromenci,Gogicovci,Bojadgievci, Trencovci, Grkovci, i mnogu drugi.
Vo toa vreme vo Smilanci ziveele mnogu luge, brojot dostignal duri i nad 500 ziteli, i za prv pat strujata bila donesena vo Smilanci a potoa vo gradot Radovis i vo okolnite sela.
So tekot na vremeto selanite od Smilanci pocnale da se iseluvat vo pobliskite sela Podares, Oraovica, Raklis pa i vo gradot Radovis, mnogu od selanite i imigrarale vo dijasporata, kako vo Amerika, Avstralija,Canada
Denes vo Smilanci ziveat mnogu mal broj na selani, no blagodarenie na majkata priroda koja na Smilanci mu dala mnogu ubava mestopolozba,ubava reka, ubavi livadi, svez i cist vozduh, za so toa da privlekuva golem broj na turisti, i iselenite smilancani da se vrakaat tamu za vreme na letniot period, i za vreme na vikendite.